DiagnostikaTreningRehabilitacijaErgonomija
REHABILITACIJA

Osnovni podatki



  • Klinični pregled s pogovorom in celostna obravnava posameznika.
  • Uporabljamo le na znanstvenih dokazih temelječe rehabilitacijske pristope in metode.
  • Objektivno vrednotenje in spremljanje stanja z najsodobnejšimi metodami, ki omogočajo optimalno načrtovanje postopkov rehabilitacije.
  • Iskanje in odpravljanje vzrokov za nastanek simptomov.

 

Diagnostika in terapija

KLINIČNI PREGLED IN TESTIRANJA

 

Z namenom optimalnega načrtovanja in izvajanja postopkov preventive/rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb, vedno najprej objektivno ovrednotimo aktualno stanje posameznika. Opravimo podroben klinični fizioterapevtski in kineziološki pregled (analiza preteklosti, ocena drže, manualno testiranje jakosti in gibljivosti, provokativno testiranje sklepov, ocena (ne)optimalnosti temeljnih gibalnih vzorcev). Odvisno od posameznika nato izvedemo objektivna biomehanska laboratorijska testiranja jakosti, moči, stabilnosti, ravnotežja, itd.

 

KINEZIOTERAPIJA

 

Kinezioterapija (gibalna terapija) je fizikalno-terapevtski pristop, katerega osnovno sredstvo je gib(anje). Značilnost našega kinezioterapevtskga pristopa je usmerjenost k integralni gibalni funkciji človeškega telesa, ki združuje elemente fleksibilnosti, mobilnosti, jakosti, stabilnosti in med-sklepne koordinacije. Kot izhaja iz kliničnega pregleda in testiranj, je naša terapevtska vadba vedno utemeljna in vodena na dokazih. Čeprav se kinezioterapija največkrat uporablja kot način konzervativnega zdravljenja ali po-rehabilitacijske rehabilitacije, je vse več tudi znanstvenih dokazov o smiselnosti kinezioterapevtske priprave na operativni poseg.

 

FIZIOTERAPIJA

 

Fizikalno terapevtske agense (elektrostimulacija, magnetostimulacija, terapija s pod-tlakom, ultrazvok, laser, itd.) po potrebi uporabljamo kot komplementarne metode temeljni obravnavi, t.j. kinezioterapiji. Gre za metode s katerimi učinkujemo bodisi lokalno (kost, mišica, kita, ligament, itd.) bodisi centalno (centralni živčni sistem). Najpogostejši cilj teh tehnik je pospešitev lokalnega metabolizma in s tem celjenja tkiva na mestu poškodbe.

 

PREVENTIVNA VADBA

 

Raziskave kažejo, da s pomočjo usmerjene vadbe lahko odpravljamo specifične mišično-skeletne in funkcionalne primanjkljaje pri posamezniku in s tem zmanjšamo dovzetnost za nastanek športnih poškodb. Odlika naših pristopov je v tem, da preventivno vadbo zasnujemo na podlagi predhodnih objektivnih meritev s katerimi razkrijemo morebitne ”šibke člene” gibanja. Seveda velja omeniti tudi, da popolna zaščita pred poškodbami ne obstaja, vendar dokazano lahko z usmerjeno dopolnilno vadbo zmanjšamo verjetnost nastanka le-teh.